Mr Marija Aleksandrović - Rromani čhib ande fundoske škole thaj fakulteturja ande Srbija

Marija AleksandrovićMarija Aleksandrović

1.1. Fundo rromane čhibako

Čhiba thaj trujalipe ande savo trajinas e Rroma, vrjamasa ćerde te rromani čhib avel averčhande numaj kana teljarde andar e Indija. Kova so si averčhande ande rromani čhib si majalngal ande neve alava save averčhande mothonpes. Sa gadava, šaj te dićhelpe ande vokabularja, kaj si majbut čhutine neve alava ande rromani čhib, kaj akana godolastar phares šaj te dikhas save si fundoske rromane alava. Godolastar « Rromani čhib » si but dijalekturja, thaj but Rroma naštik te xaćaren jekh avres.

Fundo rromane čhibako si :

1. 38 grafeme
2. Ohto kazuso (ablativo -kastar?)
3. Naj infinitivo
4. Artikulo pale murš thaj, džuvljikano lingo. Naj maškarno lingo.
5. Rromane aspirate КХ, ТХ, ПХ, ЋХ
6. Krlo Rr
7. Navna šaj te aven ande singularo thaj pluralo
8. O akcento perel pe paluno slogo.
9. E alava pe rromani čhib ćerenpe khajda kaj majanglal avel subjekto, keravno thaj objekto.

(R. Đurić: Standardizacija romskog jezika, Sarajevo 2012; R. Đurić: Gramatika romskog jezika, Beograd, 2005).

R. Đurić: Standardizacija romskog jezika, Sarajevo 2012; R. Đurić: Gramatika romskog jezika, Beograd, 2005.R. Đurić: Standardizacija romskog jezika, Sarajevo 2012; R. Đurić: Gramatika romskog jezika, Beograd, 2005.Ande Srbija, majanglal ćerelpe svato pe duj dijalekturja Gurbetsko thaj Arlijsko. Rroma andar e Vojvodina ćeren svato pe gurbetsko dijalekto, a Rroma save trajin po jugo Srbijako thaj andar o Kosovo ćeren svato po Arlijsko dijalekto. Kale Rroma save ćeren svato pe duj averčhande dijaketurja, avrčhande si vi kana si pučipe andar lengi kultura, paćape, trajo thaj aver. Sava kava ramosardo, importantno si kana nakhavel pes pe rromani čhib.

1.2. Rromani čhib ande fundoske škole, fakulteturja thaj ande medije

1.2.1. Ande fundoske škole Vojvodinake sikavel pes " Rromani čhib thaj rromani kultura " ande klasurja, katar 1996 berš. Manuš savo teljarda kava ande fundoske škole si romologo Trifuno Dimić savo sas ande gadaja vrjama šerutno ande Rromani Matica. Adjes, e Rrromani čhib thaj e kultura sikavel pes ande 20 fundoske škole Vojvodinake. Sikamne gatisarde seminarja pale rromani čhib thaj e kultura. Adjes si paše 500 sikljarne katar angluno katar ohtoto klaso ande fundoske škole.
Problemo savo si kana si pučipe pale kava losarno predmeto, si majanglal katar lekso teljaripe ande fundoske škole. Ande kriso ramol kaj sa e minoriteturja šaj te sićon pe dejaki čhib, numaj khajda či ćerelpe. Kana si pučipe pale sikavipe pe rromani čhib problemo si majanglal kaj naj men sikamne save šaj te sikaven e čhavorren rromani čhib, sar vi gadava, naj men lila andar save šaj te sićolpe rromani čhib, but e škole či kamen te teljarelpe sikavimasa ande lengi škola, sar vi but njamurja či kamen te lenge čhavorra sićon dejaki čhib, thaj po agor, ande phu naj e politikano kamipe te sićolpe rromani čhib ande škole.

1.2.2. Rromani čhib sikavelpe pe Uči škola pale strukovno sikavipe vinajengo " Mihailo Palov" ande Vršco, thaj godova si lačho egzamplo sar šaj te sikavel pes rromani čhib. Kava sikavipe si pe Uči škola pandž berš, kaj e studenturja sićon te aven vinaja. E studenturja sićon pe rromani čhib čhavrikano lilaripe, čhibaki kultura vakerimaski thaj aver. E studenturja maškar aver, sićon vi sar trubun orta te nakhaven lila katar pindžarde dasikane lilarne. Nakhade djilja katar dasikani čhib, e studenturja sikaven e rromane čhavora ande angleškolake sikamne thana. Pharipe ande kava sikavipe si kaj naj ramome lila andar save šaj te sikaven pes e studenturja. Kava si importantno problemo pe savo musaj te ćeren e lilarne institucije. Kava sikavipe vinajenca si angluno ande regiono savo šaj te del egzamplo sar šaj te barjarelpe e rromani čhib katar angleškolako niveli.
Pe rromani čhib but ćerelpe sar ande lumnja khajda vi amende, numaj gadava si cara, godolastar musaj te majbut ćeras pe rromani čhib sar amen Rroma, khajda vi e phuvjake institucije, sar te rromani čhib sikavelpe pe fakulteturja ande Srbija.

1.2.3 Rromani čhib ande medija si ande RTV prikal dešupandž berš. Gadava si but importantno kana si pučipe pale nakhavipe pe rromani čhib. E žurnalisturja save ramon pe rromani čhib ćerde neve alava save si vi adjes ande vorba. E rromane žurnalisturja si importantne godolastar kaj šaj te den piro kotor ande standardizacija rromane čhibake.

 

2. Rromani čhib ande lumnja

2.1 E Rroma dine piro gindo ande čhib politikani kana si pučipe pale sikavipe ande fundoske škole thaj fakulteturja. Adjes, e rromani čhib sikavel pes pe univerziteto « Inalko » ande Francuska, Ruminija, Ungriko, Italija, Hrvatska, Makedonija, Srbija thaj aver phuvja.

2.2. Ande Srbija Nacionalno konzili rromane minoritengo dija o Čhinadipe pale standardizacija rromane čhibake ande Srbija 2013 berš. O Čhinadipe dine godolastar kaj o ćidipe savo sas ćerdo katar e manuša save si lingvisturja thaj lilarne andar e Slovenija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Srbija, Makedonija, Crna Gora thaj Kosovo. Šerutno ande gadava ćidipe sas o prof. dr Rajko Djurić savo si bućarno pe Uči škola pale strukovno sikavipe vinajengo « Mihailo Palov » ande Vršco. Čhinadipe katar e standardizacija rromane čhibake but si imoprantno godolastar kaj musaj te ćerenpe lila pale strukovne vinaja, sikavne pale rromani čhib ande fundoske škole, sar vi putarde pučipa sar si majlačhe te nakhavel pes pe rromani čhib.

 

3. Po agor

3.1. Naj dumut kana teljarda te sikavelpe rromani čhib ande fundoske škole thaj e fakulteturja, thaj godolastar si but pharo te nakhavelpe pe rromani čhib godolastar kaj najmen lačhe vokabularja

3.2. E rromane medija si but importantne kana si pučipe pale nakhavipe pe rromani čhib, godolastar musaj te majbut las sama sar nakhavelpe pe rromani čhib

3.3. Ande Vojvodina si krisarne save nakhaven perromani čib, godolastar trubus te ćeras vokabulari ande savo avela krisarne alava, save šaj te haćaren sa kola save ćeren kaja bući ande regiono.